Pridi!

Ne morem, danes res nimam časa. Kako, kdaj? Joj, res ne gre. Žal

To so bili moji največkrat uporabljeni izgovori za druženje, pohajanje in žuranje.

Mislim, da sem malo zafrknila svoj vrstni red odraščanja – izpustila žurersko dobo. Vedno sem nekaj delala, učila, trenirala sebe ali druge … in po takih dneh it ven … Drugi dan ne bi preživela, sploh s svojimi pretirano zapolnjenimi dnevi. 🙂

Potem je prišla družina.

Srečna družina, kot v filmih, ko je vse spedenano, polikano in srečno. No, ne. 🙂 Tega tudi pri nas ni bilo. ☺

Vseeno pa sem spremenila svoj način razmišljanja, zato si po novem vzamem čas tudi za žuranje. Zelo redko, vendar si ga.

Mojih 5 misli, ki me vodijo pri odločanju, ali naj si vzamem čas zase ali ne:

1.NISI SAMO MAMA

Sem Andreja, ki poleg vzgoje, gospodinjstva, kuhanja in aktivnega druženja s svojima hčerkama, obožujem tudi druge stvari. Imam svoje želje, imam cilje, hobije in potrebe.
Verjamem, da jih imaš tudi ti.

V preteklosti sem si čas vzela za učenje, branje in raziskovanja poti svoje obnove telesa, ki je bil pogoj za srečno aktivno preživete dneve s hčerko. Zdaj so to seminarji, delavnice, nova izobraževanja, ki izpopolnjujejo moje znanje, ali pa samo dan zame (da očistim in pospravim stanovanje, tako kot je treba ☺).

2.NE MOREŠ RAZVESELJEVATI DRUGIH, ČE SAMA NISI OK

Mislila, da sem ok.
A če pogledam nazaj, sem bila s svojo prvorojenko non-stop (podnevi in ponoči). Partner je hodil pozno domov iz službe in treningov, za vse sem bila večinoma sama.

Takrat sem se tolažila, da je to tudi čas zame, za otroka v meni, za igro in pravljice, a sem bila utrujena navznoter.

Počasi, počasi se je sanjska družinica, ki to v resnici ni bila, začela kregati vedno glasneje iz preprostega razloga: ker nisem zmogla vsega sama. Ne tako, kot sem si želela. Utrujena, nesamozavestna, šibka in s trebuhom, ki mi je paral živce. ☺

3.SPUSTI IZ ROK … SPLAČA SE!

Ta korak je bil najtežji. Zdaj ni več :). Takrat pa sem bila prepričana, da zmorem samo jaz dovolj dobro poskrbeti za otroka. Nisem se zavedala, kaj s tem počnem partnerju in kaj odrekam svoji hčerki.
Dokler se končno nisem dogovorila s prijateljico, da greva sami ven. Nisem mogla verjet svojim očem, občutkom in veselju!
Dan je bil lepši že samo zaradi pričakovanja, bolj svetel in ko je prišel večer, sem brez drame v mestu odšla iz stanovanja, se imela maksimalno dobro, se nasmejala, sprostila, celo zaplesala in se po dolgem času pogovarjala po odraslo, brez izštevank in pomanjševalnic. PAŠEEEE!☺

Po vrnitvi domov, me je sicer čakalo celo razdejanje, a tudi najlepši prizor na svetuZala je spala na Markovih, partnerjevih prsih.
Obema je uspelo. Splačalo se je spustiti.

In zato nisem slaba mama. Sem boljša in srečnejša. In to je dobro tudi za družino!

4.HOČEM, DA STA PONOSNI NAME.

Imaš kakšno strast, konjiček? Nekaj, kar opravljaš z iskrico v očeh? Srčno upam, da se ne počutiš sebično, ko si vzameš čas zase.

Obožujem svojo mamo in sem ponosna nanjo iz več razlogov. To, da je (bila) zame in za brata vedno prisotna in čuječa mama, je najpomembnejši. Spremljala naju je na vse tekme, skupaj smo kuhali, pekli, ustvarjali, vedno je vse zmogla, vse je bilo postorjeno, poleg službe in ostalih skrbi.

Vse je zmogla sama in to zelo cenim, vendar je bila utrujena. Tega ni povedala, mi pa nismo hoteli videti. Ker je bilo to pač njeno delo…saj je vendar mama. Mame to delajo. Skrbijo vedno in povsod za vse.

Danes, pa jo cenim in spoštujem, še veliko bolj. Predvsem zato, ker se je naučila vzeti čas zase. Redno hodi na moje vadbe, si vzame čas za skupne izlete z očetom, nabira zelišča, izdeluje čaje, sirupe za vnukinje in uživa.
Ponosna sem nanjo, ker zna reči tudi ne, ker je srečna, zdrava in krasna ženska, ki se ceni.  Končno. Pa mora res miniti 33 let, da si lahko vzameš čas zase?

5.OTROCI ODRASTEJO

Kaj bom takrat sama s seboj? Kaj bo z mojim zdravjem? Česa se bom veselila? Na kaj bom ponosna in kaj bom obžalovala?

Rada bi bila srečna. Zdaj. Rada bi bila zadovoljna z vsakim dnem, zgodbo, ki jo doživim, pa naj bo dobra ali slaba … Predvsem pa nočem biti suženj stanovanja. Saj vse počaka. Tako, kot se knjiga ne bere sama, se tudi perilo, na žalost, ne zlika samo.

S partnerjem, starši, prijatelji se lahko kaj hitro oddaljiš in ostaneš sam. Jaz sama ne morem biti srečna, zato bom raje z najbližjimi kot s kupom perila.

Poskrbi zase!

Pazi nase, smej se, poj, pleši, tapkaj, riši, kuhaj … Vse kar počneš , počni RADA, STRASTNO, REDNO IN GLASNO ☺ ter navduši še koga.

Veselje je treba deliti.

Za vsako stvar, je potreben čas.

z novembrom se odpreta novi skupini. Mogoče si vzameš urico zase in se nam pridružiiš na vadbi:

– Mamiplus (za mame po porodu in nosečke srečke)  gibali se bomo bomo vsak torek in petek ob 10h.

– Moje življenje s poudarkom na izboljšanju stabilnosti medenice in hrbtenice. Primerne za vse tiste, ki želite ohraniti dobro kondicijo mišic medeničnega dna in se izognit ali preprečiti težave z nenadzorovanim, stresnim ali urgentnim uhajanjem urina.
Za vadbo moje življenje, so rezervirani torki in četrtki ob 18.30

– Aktivna mami, ki hodi v službo in prepusti  2 krat tedensko oblačenje in vožnjo otrok v vrtec partnerju, ona pa pride po energijo na jutranji trening, kavico in zajtrk v center. Ter nato, sveža v službo. Torek in četrtek zjutraj ob 5.15 v centru

Se beremo kmalu

Objem,

Andreja