Sreda, 17.01.2018 – ime dneva: ORGANIZIRANI KAOS
Dan, ko naj bi imela dopoldan zase.
To je moj najljubši dan, ker se peš, v miru, s puncama odpravimo do šole, nato z Nežo še malo raziskujeva in se počasi odpraviva v vrtec. Sledi kava s Tajo, Katjo ali kar z obema. Naredim svoj trening in pospravim stanovanje.
Včeraj dan ni tekel po načrtih!
Že jutro sem začela:
•s hitenjem v šolo in vrtec,
•sestanek v zdravstvenem domu se je zavlekel,
•obisk trgovine je bil najkrajši v moji zgodovini,
•moj trening – narejen na pol,
•stanovanje se ni hotelo pospraviti samo,
•kosilo ni bilo nič kaj posebno, pašta, pač,
•čas za pisanje bloga je bil zelooooooo prekratek!
Kako naj napišem berljiv, urejen in slovnično pravilen (ali vsaj približno pravilen, kot se za učiteljico spodobi ;)) zapis, ko mi zaradi vznemirjenosti in razbijanja srca možgani sploh ne delajo.
Sedim in čakam, diham …
V misli mi vdirajo popoldanske aktivnosti, gimnastični treningi, moji punci sta na srečo kar z mano, večerja in še zadnji večerni trening, ko gresta moji dve spat …
Uf, do minute organiziran kaos, ki je zeloooo daleč od mojega prostega dopoldneva, ki, običajno, vodi v krasno poln popoldan.
DIHAJ!!!
ANDREJA, DIHAJ!
DIHAJ!
Ja, to bo to … diham, se umirjam, vdih in izdih, razmišljam samo o tem, kako vdihujem umirjenost, ki potuje preko pljuč v vsako žilico v telesu in me sprošča.
Dihanje. To je tisto, kar največkrat pozabimo. Tudi jaz.
Kako sem danes dopoldne dihala? Nisem!
Se tudi ti kdaj zalotiš, da čisto nezavedno zadržuješ dih?
Plitko in hitro dihaš? Sama sebi ustvarjaš pritisk, stres, zaradi obveznosti, natrpanih možganov, preveč informacij?
Ustavi se in zadihaj. Zdaj, prav zdaj.
Kadar diham, vem, kaj narediti. Teh nekaj vaj lahko pomaga tudi tebi.
Večkrat sem se zalotila pri občutku, kot da me vodi nek avtopilot, ki me pelje med službo, družino, gospodinjstvom, obveznostmi, željami, potrebami … Avtomatizem, ko ti dnevi bežijo.
Ob takih dnevih, kot je bil včerajšnji, se najprej poravnam.
Če je panika prevelika, pokličem Tajo, ki mi tako ali tako reče, da naj DIHAM.
Skratka, prva stvar, ki jo moraš narediti: poravnaj se sede.
Hrbet umakneš od naslonjala stola, poravnaš hrbtenico v nevtralen položaj, dvigni prsnico in podaljšaj vrat.
Imej občutek, kot da te nekaj vleče navzgor.
1.vaja:
Usmeri svojo pozornost najprej na stopala, ki se stikajo s tlemi, nato na zadnje mišice nog, ki se stikajo s stolom, nato na sedne kosti, nato potuj po svoji hrbtenici do zatilja in preusmeri pozornost na nos.
Občuti, kako se nosnice širijo ob vdihu, občuti zrak, ki gre skoznje.
Občuti sproščanje nosnic in topel zrak ob izdihu.
Nato usmeri pozornost v to, kaj počnejo rebra ob vdihu in izdihu, kaj počne trebuh ob vdihu in izdihu, kaj počne medenično dno.
2. vaja:
Ko težko ohranjam pozornost pri dihanju, poskusim šteti vdihe in izdihe.
Enostavno jih štejem:
1. vdih, daljši izdih.
2. vdih, daljši izdih.
3. vdih … Če se med dihanjem izgubiš, ni pomembno, pomembno je, da zaznaš, kdaj ti um, misli odtavajo. Počasi jih pripelješ nazaj in nadaljuješ štetje.
Ta vaja je primerna tudi takrat, ko ima Neža svojo minuto trmarjenja in vztrajanjem pri svojem. Ko čakam in vztrajam tudi sama, štejem vdihe in izdihe.
Pomaga, v naši družini je manj maminih izbruhov jeze in kričanja.
3. vaja: Ko opaziš, da misli ne zmoreš usmerjati v dihanje, ko opaziš, da razmišljaš o preteklosti ali prihodnosti, da z mislimi tavaš k obveznostim, takrat si izberem občutek, ki ga želim in ga poskusim občutiti.
Na primer: vdihnem ali sproščenost ali umirjenost ali srečo ali ljubezen in si jo z dihanjem pošiljam po vratu, prsih, v vsako roko, trebuh, noge.
Izdihujem vse slabo, kar mi vdira v misli.
4. vaja:
Ta mi je najbolj zanimiva, še posebno v tem polletju, ko jem veliko več zelenjave na tisoč in en način.
No, zelo rada jem in ugotovila sem, da je lahko tudi to moja minutka meditacije, kadar jem sama. Moja razvada je čokolada.
Po golem naključju (če verjameš ) je tudi najbolj primerna za to vajo. Svetujem, da preveriš, da te nihče ne gleda.
Osredotoči se na videz koščka, opazuj barvo, robove, obliko, obrise …
Ko daš košček v usta, opazi obliko, okus, težo.
Počasi začni žvečiti in opazuj. Je sladek, grenak, kisel?
Opazuj, kako se počutiš, ko ješ, ko potuje po grlu, kakšen občutek ostane v ustih.
S to vajo doživljaš, kar počneš vsak dan, v tem trenutku, z mislimi tukaj in zdaj.
To lahko preneseš tudi v situacijo ko opazuješ svojega otroka na igrišču, v parku. Opazi vse. Obraz, sproščenost in srečo, kako se giba, kako uživa .
Opazuj mamo,ko ti nekaj razlaga. Opazi vsako gubo, izraz na obrazu, sive lase, …
To je zame živeti v trenutku, tukaj in zdaj.
Hvaležna sem vsakemu vdihu in sebi, da se znam vedno znova prizemljiti , dodati življenje dnem in ne dneve življenju.
Dihaj!
Objem,
Andreja
P. S.: Na Instagramu, sem dobila vprašanje, katero aplikacijo za meditacije uporabljam. Pred dvema letoma sem si prvič naložila aplikacijo za meditacijo, ker teh vaj, iskreno, nisem zmogla narediti sama. Minute so trajale celo večnost, kar me ni čisto nič umirjalo in povezovalo samo s sabo. Že več kot pol leta uporabljam headspace, in se učim dihati. Zase. Zjutraj ali zvečer si v jo vklopim in uživam.
Poskusiš lahko tudi ti. 😉
če med meditacijo, dihanjem, sproščanjem uporabiš še katero eterično olje v difuzorju ali kar tako, kot kapljico v dlani … je izkušnja še boljša.
Priznam, da najlažje diham med treningi. To je moja zen točka, ko imam občutek, da diham za celo skupino vadečih…in ja imam tudi difuzor, da se vsi počutimo bolje, ter Ano, ki obvlada zakaj in kako se jih uprablja.
Nedavni komentarji